Turistična ponudba občine Krško
Header

Arheoološka najdišča

Ajdovska jama

Ajdovska ali Kartuševa jama se nahaja na kraškem območju Krškega gričevja pri Nemški vasi. Danes jo kakor oazo obdajajo vinogradi žlahtne kapljice, v njej pa še danes prebivajo duše preteklosti in njeni zvesti čuvaji – netopirji južni podkovnjaki, ki so v Evropi še posebej ogroženi. Zaradi največje porodne kolonije te vrste netopirjev pri nas, je Ajdovska jama uvrščena v omrežje Nature 2000 in je z okolico vred razglašena tudi za naravno vrednoto. Jama je v preteklosti služila kot svetišče in zadnje počivališče umrlih. To potrjujejo arheološka odkritja, ki jamo uvrščajo med pomembnejša neolitska najdišča v Evropi.

Zaradi varstva netopirjev je Ajdovska jama med 15. aprilom in 31. oktobrom zaprta, zato sta možni dve različici obiska. V zimskem času je obisk jame neomejen, v poletnem času pa obisk ni možen.

Dodatna ponudba obiskov Ajdovske jame:
– krajše delavnice in animacije (večerno opazovanje netopirjev v poletnem času; netopirske igrice za otroke in družine; stare kmečke šege, običaji, pesmi; prazgodovinske delavnice – izdelovanje keramike, orodij, nakita; prepoznavanje, nabiranje in uporaba zdravilnih in magičnih rastlin),
– programi (Po sledeh staroselcev, Stari prazniki malo drugače, Zaroka/poroka po starih šegah).

Kontakt:
Zavod Svibna
Brezovska Gora 19
8273 Leskovec pri Krškem
T: 07/491 35 05, 031/329 625
E: info@zavod-svibna.si
W: www.zavod-svibna.si

 


Neviodunum na Drnovem

Na severovzhodnem delu vasi Drnovo je ob nekdanji strugi reke Save od 1. st. pr. n. št. do 5. st. n. št. ležalo rimsko mesto in pristanišče Neviodunum. Mesto se je razprostiralo na okrog 4 hektarjih in je imelo forum, baziliko, kopališče, vodnjake, vodovod, kanalizacijo in stavbe z mozaiki. V pristanišču sta bila pomola in veliko skladišče. Iz Drnovega ali njegove ožje okolice izvira meč iz mlajše bronaste dobe. Omenjajo tudi sočasno sulično ost. Najdenih je bilo nekaj drobnih predmetov kulture žarnih grobišč. Neviodunum so že v srednjem veku močno prekopavali. Izkopavanja zbiralcev starin in muzejev so delno evidentirana od 19. stoletja dalje. Med leti 1857 in 1861 je za ljubljanski muzej raziskoval Leinmuller. Z letom 1883 je pričel intenzivno razkopavati J. Plečnik, ki je opravljal to delo deset let. Izkopanine je v glavnem prinašal v ljubljanski narodni muzej. Najdbe  najpogosteje izvirajo iz grobišč, nekaj pa tudi iz naselja samega. Izkopal naj bi preko 300 grobov. Najdbe iz Drnovega so predvsem v Narodnem muzeju v Ljubljani, hranijo pa jih tudi v graškem Joaneju, v dunajskem Naravoslovnem muzeju, v celjskem Pokrajinskem muzeju in v Posavskem muzeju v Brežicah.
  

Arheološko najdišče na Libni

Na poti mimo Libne iz Krškega proti Brežicam je pred več kot dvema tisočletjema na vrhu griča stalo mogočno gradišče. S svojo izredno strateško in dominantno lego je skoraj tisoč let obvladovalo prostrano Krško polje in prometne povezave ob Savi iz Balkana in Panonije v Italijo. Tu so potekala razna raziskovanja, izkopi ter najdbe. Sodi med običajni in pri nas pogosti tip železnodobnega gradišča vrh vzpetine ali hriba, kjer so naravna strma pobočja še dodatno zaščitena z obrambnimi konstrukcijami. Večino, skoraj 14 hektarjev površine prazgodovinske naselbine pokrivajo danes njive, vinogradi in pašniki. Izkopanine iz Libne hranijo v Narodniem muzeju v Ljubljani, Naravoslovnem muzeju na Dunaju, Posavskem muzeju v Brežicah in predvsem Joaneum v Gradcu.

Arheološko najdišče v Brestanici

V rimskem času je mimo Brestanice potekala cestna povezava med Neviodunumom in Celeio. V Brestanici je bil na tej cesti preko Save most, kar je dajalo območju še poseben strateški pomen. O rimski magistralni cesti priča najdba treh rimskih miljnikov na desnem savskem bregu.

Arheološko najdišče na gradu Rajhenburg v Brestanici

Začetki poselitve Brestanice segajo že v prazgodovino, ko je bilo na grajskem hribu gradišče iz starejše železne dobe. Grad Rajhenburg je najstarejši grad v krški občini, saj ga viri omenjajo že leta 895.  Uničen je bil v času ogrskih vpadov v dolino Save in nato leta 1141 ponovno pozidan. Pri arheoloških izkopavanjih na grajskem dvorišču so poleg romanskih zidov našli tudi ostanke najzgodnejše faze gradu.

Arheološko najdišče pri Dunaju nad Krškim

Pri zaselku Dunaj je gradišče, v katerem je med leti 1889-1892 izkopaval Pečnik. Domačini del naselja imenujejo Mladevine. Razkopavanja so odkrila poznoneolitsko naselje, sledi bronastodobne in halštatske poselitve, najdeni so tudi keltski novec, opeke in orožje.

Arheološko najdišče v Stari vasi

Na vzpetini pri Stari vasi je prazgodovinska gomila, ki jo je okrog leta 1890 izkopal Hoernes. V njej so bili halštatski grobovi, med njimi konjenik s čelado. Pri vasi omenjajo tudi keltske in rimske grobove.

Arheološko najdišče na Starem gradu nad Podbočjem

Stari grad nad Podbočjem je vzpetina, bogata s pomembnimi arheološkimi najdbami. Najstarejša je sekira, s konca kamene dobe, izpričani pa so tudi naselbinski sloji od 7. do 4. stoletja p.n.št. Na terasah so ohranjeni slabo vidni okopi iz zemlje in kamna, sledovi halštatskega gradišča in grobišča. Na strateško in obrambno izredno ugodni legi se je poselitev nadaljevala tudi v latenu in rimskih časih (vrsta železnih, bronastih in keramičnih izdelkov, keltski srebrnik in rimski novci) ter v srednjem veku z gradom, ki je imel še v 13. stoletju svojo kovnico denarja.

.