Turistična ponudba občine Krško
Header

Gozdovi in gorovja

Krakovski pragozd

Od obsežnih poplavnih gozdov med rekami Sotlo, Savo in Krko se je ohranil Krakovski gozd, ki je nižinski poplavni hrastov gozd, zavarovan kot naravni rezervat. Kartiral ga je gozdarski inženir, izumitelj ladijskega vijaka, Josip Ressel. Razteza se na 40,5 hektarih površine Razteza se na skoraj 41 hektarjih površine in so ga leta 1952 zaščitili kot naravni spomenik. Posebna znamenitost je depresija Trstenik, na površini okoli 30 hektarjev zaščiten biotop nižinskih ptic in predstavlja v porečju reke Krke pomembno drstišče ščuk in mrestišče žabe plavček. V preteklosti je bil to neprehoden močvirni svet, poraščen s trstiko (od tod njeno ime) in obsega danes okoli 30 hektarjev površine. Še danes predstavlja v porečju Krke najbolj pomembno drstišče ščuk in je hkrati med največjimi v Evropi. V Krakovskem gozdu najdemo številne redke ptičje vrste (tudi orla klinkača in edino gnezdišče črne štorklje, sivo čapljo, detelje) in zaščitene rastline (močvirska logarica ali tulipan). Sicer pa so v Krakovskem gozdu številne vrste avtohtone divjaki;  po letu 1970 so tu naselili še jelena damijaka, ki se je močno razširil. Seveda je tudi Krakovski gozd priljubljeno področje slovenskih gobarjev. Med drevesi prevladujeta hrast dob in beli gaber. Znameniti hrast pri Cvelbarjevi domačiji na Malencah je star okoli 350 let, visok 40 metrov in ima obseg kar 7 metrov.


Gorjanci

Zakraselo in večinoma z gozdovi pokrito gorovje predstavlja celotno južno mejo krške občine s Hrvaško. Nad krško kotlino se dviguje do Trdninovega Vrha (1178 m). Na Gorjancih so številni izviri, med njimi sta najbolj znana bajeslovna Gospodična in zaganjalka Minutnik, bistri potoki, kot so Kobila, Pendirjevka in Kamfer, pa so v severna pobočja vrezali globoke in slikovite doline. V gorjanskih gozdovih je tudi rezervat Ravna Gora, s 4 hektarji zaščitenih debelih bukev. Med številnimi vrstami lovne in druge divjadi najdemo jelenjad in medveda, že iz Valvasorjevih časov pa so Gorjanci znani po polhih. Med naravnim rastlinjem najdemo nekatera zdravilna in redka zelišča, pa tudi raznovrstne gobe. Nižje lege in območja brez gozda so prava domovina vina cvička. Območje pogorja Gorjancev je prepredeno z voznimi cestami in pešpotmi, ki vodijo tudi na hrvaško stran ter z označenimi planinskimi potmi. V številnih smereh ga lahko obvozimo in prevozimo tudi po označenih kolesarskih poteh. Predel Gorjancev je izrazit kraški teren, kar opazimo skoraj na vsakem koraku, saj so povsod vidni kraški pojavi. Veliko je jam in brezen, ki pa žal niso še vsa raziskana. Na območju Gorjancev kraljuje rjavi medved. Kar nekaj stoletij pa je stara tradicija lova na polhe. Slikoviti so opisi polhanja in vraževerja, ki je z njim povezano, v Slavi vojvodine Kranjske iz XVII. stoletja, slovenskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja. Pobočja Gorjancev, še posebno Opatove gore, so bogata z zdravilnimi zelišči (arnike, naprstca, spomladanske rese, ženiklja in kranjske bunike).


Bohor

Bohor leži levo od občinskega središča Krško, v sredini področja med Savo ter izlivom Savinje in Sotle v Savo, na nadmorski višini 900 m. To je široko, v 20 km dolgem loku raztegnjeno pogorje, ki poteka v smeri vzhod-zahod. Pretežni del pokrivajo gozdovi v pasu od 300 do 1024 m nadmorske višine. Na južnih pobočjih so na širokih terasah v višini 720 do 750 m krčevine z zaselki. Najvišje ležeči zaselek Bohorja so Stranje (820 m). nadmorske višine. Najvišji vrh Bohorja je Veliki Javornik s 1024 m nadmorske višine. Boljši razgled nudijo nižja Skalica (951 m) ter Veliki Koprivnik (982 m). Severna pobočja so strma in jih prekriva predvsem mešani gozd z veliko smrekami in jelkami.
Med drevesnimi vrstami je tudi na Slovenskem zaščitena tisa. Tu najdemo edino ohranjeno rastišče jarice in še nekaj posavskih rastlinskih endemitov. Številne vrste praproti in mahovja, zaščitena širokolistna lobodika in redke orhideje dajejo pokrajini še poseben mik. Pester je živalski svet, med katerim naletimo tudi na gamsa, v nekaterih potokih pa celo na raka jelševca. Bohorska pokrajina je prepredena s potoki in slapovi na njih, med naravnimi znamenitostmi pa naj omenimo še kamnito Iglo in Bohorsko naravno okno. Mogočni in ponosni gozdovi že od nekdaj nudijo zavetje mnogim ljudem, živalim in rastlinam. Na Bohor vodi veliko različnih planinskih poti, ki vodijo mimo štirih slapov, partizanske bolnišnice, starega mlina, spomladi je nepogrešljiva spomladanska jarica, ki raste le tu. Na Bohorju nudi zavetišče Planinska koča.

.