Turistična ponudba občine Krško
Header

Rudniki in jame

Premogovniški rov

Zgodovina senovskega premogovnika se začenja leta 1796, ko je premog našel podkovski kovač Andrej Grabner, ko si je v reštanjskih gozdovih pripravljal oglje. Prvi ga je začel izkoriščati grof Attems iz Rajhenburga, s površinskim kopom leta 1810. Dvestoletna tradicija rudarjenja je pustila globok pečat v kraju in prebivalcih. Da bi delček rudarjenja prikazali tudi rodovom, ki še prihajajo, je v prostorih osnovnem šole na Senovem urejen premogovniški rov, ki so ga uredili delavci rudnika. Na avtentičen način so predstavljena jamska podporja, orodja in oprema rudarjev, jamska razsvetljava, stroji in ostala oprema. 

Kontakt:
Turistično društvo Senovo
Titova cesta 106
8281 Senovo
T: 031/866 831
E: anton.petrovic@guest.arnes.si 


Geološka zbirka na OŠ XIV. divizije Senovo

Zbirko sestavljajo vzorci kamnin, fosilov in mineralov. Kamnine so iz zbirke, ki so jo pred več kot dvajsetimi leti zbrali učenci z medsebojno izmenjavo med slovenskimi šolami. V zbirki je 192 vzorcev iz vseh treh skupin – magmatske, sedimentne in metamorfne. Večina fosilov je iz nekdanje rudniške zbirke (170 vzorcev). Zbirka mineralov je sestavljena iz zbirke, ki jo je imela šola in jo je pridobila s posredovanjem ing. Krečiča iz Prirodoslovnega muzeja ter rudniške zbirke. Glede na kemično sistematiko mineralov je predstavljenih vseh devet skupin z 210 vzorci. Zbirka je postavljena na hodniku, ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru z vodstvom šole.  

Kontakt:
Osnovna šola Senovo
Trg XIV. divizije Senovo 3
8281 Senovo
T: 07/488 19 00
E: os.senovo@guest.arnes.si
W: www.ossenovo.net  

 


Rudnik svinca in cinka v Zalogu pri Stranjah

Prvi podatki o nahajališču svinca in cinka na tem območju segajo v leto 1861-62, rudarske geološke karte iz leta 1874 in 1920 pa kažejo, da so ga na Bohorju raziskovali že v prejšnjem stoletju. Podatkov o količini izkopane rude ni, predvidevajo pa, da jo je bilo okoli sto ton. Na Senovem si lahko ogledate rudniško pokrajino z napravami, v Osnovni šoli 14. divizije pa so zbirke o rudarjenju na Senovem in zbirka kamenin ter fosilov.


Ajdovska jama Vhod v Ajdovsko jamo

Ajdovska jama se nahaja na kraškem območju Krškega gričevja pri Nemški vasi. Danes jo kakor oazo obdajajo vinogradi žlahtne kapljice, v njej pa še danes prebivajo duše preteklosti in njeni zvesti čuvaji – netopirji južni podkovnjaki, ki so v Evropi še posebej ogroženi. Zaradi največje porodne kolonije te vrste netopirjev pri nas, je Ajdovska jama uvrščena v omrežje Nature 2000 in je z okolico vred razglašena tudi za naravno vrednoto. Jama je v preteklosti služila kot svetišče in zadnje počivališče umrlih. To potrjujejo arheološka odkritja, ki jamo uvrščajo med pomembnejša neolitska najdišča v Evropi.

Zaradi varstva netopirjev je Ajdovska jama med 15. aprilom in 31. oktobrom zaprta, zato sta možni dve različici obiska. V zimskem času je obisk jame neomejen, v poletnem času pa obisk ni možen.

Dodatna ponudba obiskov Ajdovske jame:
– krajše delavnice in animacije (večerno opazovanje netopirjev v poletnem času; netopirske igrice za otroke in družine; stare kmečke šege, običaji, pesmi; prazgodovinske delavnice – izdelovanje keramike, orodij, nakita; prepoznavanje, nabiranje in uporaba zdravilnih in magičnih rastlin)
– programi (Po sledeh staroselcev, Stari prazniki malo drugače, Zaroka/poroka po starih šegah) 

Kontakt:
Brezovska Gora 19
8273 Leskovec pri Krškem
T: 07/49 13 505, 031/329 625
E: info@zavod-svibna.si
W: www.zavod-svibna.si


Levakova jama v Dolu pri Podbočju

Levakova jama, divja hudourniška jama, se imenuje tudi Jama v Šutni in se nahaja v Dolu pri Podbočju. Ima zelo slikovit vhod, dolga pa je 350 m. Več kot tri četrtine jame napolnjuje voda, zato je neprimerna za oglede. Zanimiv pa je prvi del, kjer so v 60. letih potekala izkopavanja najdišč iz 2. in 3. stoletja. Ostanki se nahajajo v Posavskem muzeju Brežice. 


Jama Velika peč v Kostanjku

Vhod v jamo Veliko peč se odpira proti zahodu na robu kanjona Brestanice. Vhodni del jame je podkvaste oblike in se nadaljuje v notranjost z manjšim rovom. Opazna so zemeljska dela, ki so površino jamskih usedlin izravnala. Po pripovedovanju domačinov je bila v jami v letih od 1942 do 1945 partizanska tehnika.  Na površini je bila najdena novoveška keramika. V plasti med 20 in 50 cm je najti kose železnodobnega posodja in kosti domačih živali. Med 150 in 160 cm se pojavijo kosti jamskega medveda in lesno oglje. Nedvomno je Velika peč človeku starejše kamene dobe vsaj občasno nudila zavetje, morda pa je bila celo naseljena.

.