Brestaniška pohodna pot; 28.5.2021

Zaželela sem si malo daljšo pohodno turo, zato sem si izbrala krožno Brestaniško pohodno pot. Z avtom sem se pripeljala do trga v Brestanici, kjer sem pri prangerju- sramotilnem stebru začela s hojo. Kaj hitro sem se povzpela po gozdu proti Sv. Mohorju. S pomočjo pohodnih palic sem premagovala zelo razmočeno in drsečo pot, saj se je dan prej tu razbobnelo močno deževje. Je bil pa gozd ravno zaradi tega opran, čist in svež. To se je čutilo tudi po ptičjem petju, saj so tako lepo ubrano peli, da mi je to prikradlo nasmeh na usta. Na Sv. Mohorju (390 n.m.v.) sem opazovala vedno veličastni pogled na Brestaniški grad, reko Savo in daleč naprej proti Sevnici. Iz druge strani cerkve pa se oko spočije na razgledu proti Brestanici, Senovem in na ozelenelo Bohorsko pogorje. S svojim meketanjem so me pozdravile koze in naprej ob poti sem občudovala tudi jelene v ogradi.

Korakala sem skozi vas Sremič in med opazovanjem na ozelenele in cvetoče travnike, sem prišla skozi gozdiček na Grmado (488 n.m.v.). Tu me je prevzel pogled, v katerih so meglice poplesavale nad krškim poljem. Ob kratkem postanku in ob razgledu po Krškem, sem se ponovno zavedala, da sem lahko srečna, ker živim tu, v naši lepi pokrajini. Med potjo iz Sv. Mohorja in Grmade se lepo razprostira pogled na Zasavko-Posavsko gričevje, Savo, na Gorjance in na Krakovski gozd.

Pot sem potem nadaljevala med prebujajočimi se vinogradi in trtami do Bučerce. Vmes sem srečevala mačke, ki so lenobno poležavale na soncu in pse, ki se niso ravno zmenili zame in so lenobno šli svojo pot naprej. Vonjala sem travo, cvetoči bezeg in vonjala sem novi krasni dan. Nadaljevala sem po blatni gozdni poti in pohodne palice so me reševale, saj so bila tla po gozdu močno razmočena in drseča. Pot gre skozi Anže, mimo vodnega zbiralnika, do izvira potoka Lokovšek s periščem in napajališčem. Po lepi makadamski cesti pridem do vasi Raztez. Vmes sem na pašniku opazovale krave, lepo pokošene travnike, pisane cvetoče rože, urejene njive in v daljavi krasne manjše hribčke.

Od tu nadaljujem pot zopet nekaj po gozdu in nekaj po makadamski cesti, do Ribnikov. Privoščim si počitek v prijetni senci in opazujem ribiče, ki mahajo vsak s svojo ribiško palico. Naberem si novih moči, saj sem vedela, da me čaka še kar nekaj kilometrov hoje. Tu je krasen prostor, kjer ga lahko izkoristite za živahne piknike, otroci pa se lahko igrajo na igralih. Sem pa opazila, da je ribnik močno narastel ob vsem tem dežju, saj je bilo mokro in lep del okoli ribnika neprehoden.
Nadaljevala sem pot in prišla do domačije, kjer se pot nadaljuje skozi njihov travnik, oziroma pašnik. Prijazni gospod me je napotil okoli ograjenega pašnika, saj ima v njih ovce, pot pa gre točno tu. Torej, tu velja biti pozoren. Pot gre sicer levo, vendar,  če je ograda zaprta, pojdite desno, tik ob ogradi ob hiši in potem pridete na isto pot naprej v gozdu. Tu sledi še strm vzpon in ob sadovnjaku pridete na cesto in potem se kaj hitro spustite po lepem smrekovem gozdičku do Stolovnika, v Brestanici. Tu mi je pot prekrižala mlada srnica, ki je skočila pred mene. Kakor sem se ustrašila, sem bila v trenutku vesela, da sem jo imela možnost od tako blizu videti.

Čeprav sem prišla v Brestanico, se pot še ni končala. Kmalu od krožišča naprej sem zavila desno mimo šole gor, po gozdu in prišla k Trapistovski čokoladnici in likernici. Tu sem že videla obris Brestaniškega gradu (imenuje se tudi Rajhenburški grad) in ne daleč stran, na hribčku sem videla cerkev Sv. Mohorja, kjer sem bila pred nekaj urami. Mimo lepo urejenih sadovnjakov sem se spustila do gradu. Grad Rajhenburg se dviga s šestdeset metrov visokega skalnega pobočja nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save. Globoko sem vdihnila, saj sem čutila, da se bližam koncu moje pohodniške avanture. Vzela sem si čas in to svetujem tudi vam, saj imate tu kaj videti in doživeti.
Že samo to, da lahko uživate v pisanem zeliščnem vrtu in vonjate sveža zelišča je zadosten razlog. Pričaka vas tudi veličasten razgled na reko Savo in njeno sotočje s potokom Brestanica. Opazujete lahko tudi prometno cesto, ki povezuje Krško vse do Sevnice.

Kljub opazovanju okolice in vrvežu življenja, sem v miru na lesenem ležalniku sklenila misli današnjega pohoda. Ko sem zaprla oči, me je zvok ptic, šumenje avtomobilov in govorjenje ljudi ponesel skozi celotno skoraj prehojeno pot. V glavi sem si ponovno začrtala pot in razglede, ki mi jih je pot ponudila. Poleg kulturnih in naravnih lepot, sem doživljala tudi pristne človeške lepote, kateri mi vedno znova in znova vzbudijo zavedanje, da smo ljudje dobri in pripravljeni priskočiti na pomoč.

Kmalu sem po cesti zavila desno na pešpot, ki sicer vodi na grad, ampak v tem primeru se pot lepo spušča in hitro pridem nazaj na izhodiščno točko.

Brestaniško pohodno pot priporočam, da prehodijo dobri in vztrajni pohodniki. Na določenih delih zahteva nekaj več energije in vztrajnosti. Imejte s sabo dovolj tekočine in prigrizek, v sončnih dneh pa tudi zaščitna pokrivala, kremo proti soncu in razpršila proti mrčesu in klopom. Kot vedno pa naj vam služi na poti tudi dobra pohodna obutev in pa palice, ki jih tu resnično priporočam. Pot je dolga skoraj 20 km in za to si vzemite kar nekje 5 ur časa. Pot žal ni označena, tako, da če se odpravljate sami, boste potrebovali kar dobro orientacijo, da ne boste zašli s poti. V pomoč pa vam je tudi track poti, ki ga dobite spodaj na linku.

Na tej povezavi si lahko ogledate in prenesete GPX sled.

Pojdite, hodite in prehodite našo lepo občino. S tem, ko hodite, vidite dlje, občudujete svojo vztrajnost in čutite svojo srčnost.
Andreja Bakšič Grozdina