Ribnik Resa, Grmada, Sv. Mohor, Brestanica; 10.5.2021
Ker topla in prijetna jutra vabijo v naravo, sem se odločila, da si naredim dan že zjutraj z enim malo bolj razgibanim pohodom. Ideja je bila od ribnika Resa, čez Grmado, mimo Sv. Mohorja, spust do Brestanice skozi kolesarski tunel ob Savi nazaj do ribnika Resa. Do izhodiščne točke sem se pripeljala z avtom in ker je poleg urejeno parkirišče, sem ga lahko brez težav parkirala in pustila.
Igrive, radovedne račke in regljajoče žabice so me pozdravile takoj na začetku. Naznanjajo krasno spomladansko jutro. Okoli ribnika so krasno urejene klopce in otroško igrišče za najmanjše. Starejši pa si lahko obogatite znanje o ribah, saj so tu poučne table o ribah, ki živijo v Savi. V bližini ribnika poteka Trim steza, ki jo priporočam vsem, ki si želite jutranjega razgibanja pred pohodom. Na koncu trim steze sem zavila levo in začela hoditi po cesti. Bodite previdni, saj je tu zelo prometna cesta. Po približno 1 kilometru sem iz ceste zavila levo na potko, kjer me je pričakal mir v zavetju zelenja, potočka in lepo urejene kapelice Lurške Matere božje. Tu si vzemite minuto ali dve in preprosto samo uživajte v tem prijetnem kotičku narave.
Pohodna stezica vodi rahlo navzgor in se hitro priključi cesti, katero smo prej zapustili. Bodite pazljivi, tu prečkamo glavno cesto in se podamo naprej po pohodni poti v hrib. Pot nas vodi mimo orehovega nasada in nekdanje trapistovske kapelice Sv. Petra in Pavla, kjer je lep razgled na Krško, Libno in Gorjance. V bližini že vidim Grmado, pod njo se razprostirajo vinogradi, kateri že lepo zelenijo. Če se ozrem na desno opazim griče vse do Orlice in ob dobri vidljivosti tudi Hrvaško ter njegovo Sljeme. Na levi strani nas razveseljuje pogled na Tri lučke, Trško goro, Goro in staro mestno jedro Krškega. Steza me vodi ob vinogradih in v zavetju spomladanskih prebujajočih dreves. Tu je vzpon že strm, naj se vam ne mudi. Pazila sem na svoje korake, saj je teren spolzek zaradi kamenja, peska in zemlje. Pred samim vrhom, na koncu veličastnih vinogradov, se usedite na travo. Zadihajte svež zrak in občudujte naravo. Če boste pozorni lahko zagledate pikapolonice, mravljice, metulje in čebelice, ter slišite žvrgolenje razigranih ptičkov v spomladanskih jutrih. Umirite se in občutili boste življenje. Bodite samo vi v tistem trenutku in zahvalite se sebi, zato ker ste.
Pot sem nadaljevala, še nekaj korakov in kmalu sem osvojila Grmado, najvišji vrh Sremiškega vinorodnega okoliša. Grmada leži na nadmorski višini 488 metrov. Ponaša se s planinsko kočo in lepo urejenim prostorom s klopcami. Ob vikendih strežejo pijačo, kar je zelo dobrodošlo. Z grmade občudujemo pogled na Sv. Mohor ter Krško, ki se razprostira ob reki Savi. V daljavi so Gorjanci, levo pa Brežiško akumulacijsko jezero.
Spustila sem se po čudoviti gozdi stezi in kmalu prišla do ceste in smerokaza, ki vodi na Sv. Mohor (390 m.n.v.). Vmes sem uživala ob pogledu na pšenična polja in krasne travnike, kateri nam že ponujajo živahno travniško cvetje. »Zadišalo« je že po Brestanici in pogled v desno mi je razkrival Bohorsko pogorje. Vedno, ko pridem do cerkve Sv. Mohorja, me prevzame mističnost tega kraja in skrivnost, kaj me tu tako privlači.. Poleg cerkve je mogočna bukev in pod njo lepa lesena klopca. Idealen kotiček za umiritev in usmeritev pozitivnih misli v svoje srce. Poleg je drevesna gugalnica, za otroke in odrasle, narejena iz močne vrvi in palice. Ko se na njej zaguncaš, te ponesejo spomini nazaj v brezskrbno otroštvo in za trenutek se tako tudi počutiš. Gugalnica te igrivo ziblje sem ter tja in hkrati lahko opazuješ najlepši razgled na reko Savo in Brestaniški grad, ki je menda eden izmed najstarejših v Sloveniji. Za cerkvijo se nam bohoti razgled na Brestanico in Senovo, na razgiban Stolovnik in v ozadju na pogorje Kozjanskega in Bohorja. Če boste tu dobro prisluhnili, boste slišali oglašanje kozic na bližnji domačiji ter opazili farmo jelenov.
Pot me je naprej vodila po strmi gozdni poti navzdol proti Brestanici. Sredi spusta sem pri smerokazu zavila desno, proti Gasilskemu domu in nadaljevala po Janezovi poti. Ob poti nas lepo varujejo lesene ograje, ki so pravi blagoslov pri spustu navzdol. Vse pohvale za to ureditev. Na ravnino sem prišla pri gasilskem domu. Ker se je jutro že prelevilo v pozno dopoldne, se je ozračje že prijetno segrelo. Toliko bolj sem se razveselila poti, ki me je vodila skozi tunel nazaj proti Krškem. Skozenj je včasih potekal transport premoga, danes pa je narejena kolesarska steza. Tunel je dolg 521 metrov in je speljan pod hribom Sremič. Sprehod skozi tunel je bil osvežujoč in sproščujoč. Iz tunela pridem pri železniški postaji Brestanica. Predlagam, da greste tu desno po cesti, približno 300 m in pri spodnjem gradu Turn zavijete v podhod. Tako pridete varno na drugo stran železniške proge.
Pot nadaljujem po kolesarski poti ob reki Sava. Ozrem se še enkrat nazaj na mogočen grad Rajhenburg, oz. grad Brestanica. Prevzame me veličasten pogled na grad in sotočje reke Save in potoka Brestanica. Med potjo srečujem pohodnike, kolesarje, nekajkrat me prehiti tovorni in potniški vlak. Začutim, kako živahno je tu, kar mi dokazujejo tudi račke, ki lepo čofotajo in labodi, ki se elegantno smukajo en okoli drugega na reki Savi. Na drugi strani Save se razprostira stari del Krškega in če veš, kje je bil včasih tu krški grad, si ga lahko tudi navidezno zamisliš. Nad Krškim je Trška Gora in turn cerkve Sv. Rozalije in Sv. Jožefa. Vidi se Galerija Krško in cerkev Sv. Janeza Evangelista. Obidem tudi Hidroelektrarno Krško.
Kmalu pridem do Krškega, kjer v križišču zavijem levo. Povzpnem se po stopnicah in pridem na vrh mostu. Pot nadaljujem do krožišča. Kjer izberem drugi izvoz. Hodim po zdolski cesti. Po levi strani grem mimo Osnovne šole Jurija Dalmatina in po desni mimo lepo urejenega parka, ki je posvečen protestantskemu pisatelju Juriju Dalmatinu, kateri se je rodil v Krškem. Cesta me pripelje do izhodiščne točke, ribnika Resa.
Ob koncu poti se vedno rada nagradim in tako lepo zaokrožim svoj pohod. Bogato nagrado sem našla kar med potjo. Nabrala sem si šopek travniških rož, to je zame najbolj živa nagrada. Naberite si šopek tudi vi, občudujte pisane barve, občutite drobno cvetje med rokami, dotikajte se življenja v njih in na tak način se povežite z naravo.
Seboj imejte dovolj tekočine, kakšno sadje in prigrizek. Ob sončnem vremenu se dobro zaščitite pred močnimi sončnimi žarki in tudi proti klopoi. Kot vedno, priporočam dobro obutev in pohodne palice, da boste z njimi varni. Zaradi veličastnih razgledov, vam svetujem, da imate seboj tudi daljnogled. Pot lahko prehodijo tako mlajši in tudi starejši pohodniki. Vzpon na Grmado je mogoče za starejše malo zahtevnejši, vendar, počasi se daleč pride. Krožna pot je dolga prijetnih 14 km in lepo razgibana.
Na tej
povezavi si lahko ogledate in prenesete GPX sled.
Pojdite, hodite in prehodite našo lepo občino. S tem, ko hodite, vidite dlje, občudujete svojo vztrajnost in čutite svojo srčnost.
Andreja Bakšič Grozdina