Kulturno-zgodovinske znamenitosti

Gradovi

Grad Rajhenburg
S šestdeset metrov visokega skalnega pomola nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save okoliški prostor že stoletja nadzoruje grad Rajhenburg. Grajsko stavbo je dal med letoma 1131 in 1147 pozidati mogočni lastnik posesti, salzburški nadškof Konrad, o čemer priča najstarejši, romanski del objekta. Stavbo in pripadajoče posestvo so stoletja upravljali ministeriali, ki so dobili ime po gradu – Rajhenburški. Po njihovem izumrtju so nasledniki stavbi dodajali sodobnejše elemente in ji postopoma dali podobo, kakršno občudujemo danes.
Leta 1881 so Rajhenburg kupili menihi trapisti in ga preuredili v samostan, ki je deloval do okupacije aprila 1941, ko je nemška okupacijska oblast v gradu in pripadajočih gospodarskih poslopjih vzpostavila taborišče za izgon Slovencev. Leta 1947 je bil red trapistov razpuščen, grad pa nacionaliziran. Še isto leto, junija, je bil odprt Kazensko poboljševalni dom za ženske in pozneje še druge kazenske ustanove. Od leta 1968, ko je bila v njem odprta razstava o izgnancih, pa je namenjen predvsem muzejski in prireditveni dejavnosti.
Ob raznovrstnih dogodkih na gradu Rajhenburg (koncerti, gledališke predstave, predavanja,…) se lahko obiskovalci na stalnih in občasnih razstavah seznanijo z zgodovino gradu, kraja in celotnega prostora.

Grad Rajhenburg
Grad Rajhenburg

Grad Rajhenburg sodi med najpomembnejše spomenike srednjeveške grajske arhitekture v Sloveniji. V skrbno urejenem predgradju je bil leta 2014 vzpostavljen zeliščni vrt, ki je eden od elementov trapistovske dediščine, ki jih oživljamo tudi z organizacijo kulturnoturističnih prireditev, kot sta rajhenburška dneva čokolade in likerjev ter penin in sirov. V grajski kleti deluje galerija vin, muzejska trgovina ponuja kataloge razstav ter številne lokalne izdelke in brestaniško čokolado, v grajsko kavarno in slaščičarno vabita kava in izvrstno pecivo. Celovito prenovljeni grad s slikovito lego in vzorčno prenovljeno notranjostjo je tudi odličen ambient za poročne obrede, sodobna oprema pa omogoča, da je celotna stavba dostopna tudi gibalno oviranim osebam.

Kontakt:
T: 07/620 42 16
E: info@gradrajhenburg.si
W: www.gradrajhenburg.si
GPS: 45.989052, 15.466543

Arhitekturne znamenitosti

Mestni muzej Krško

Mestni muzej Krško
Mestni muzej Krško

Muzej deluje kot enota Kulturnega doma Krško in se nahaja v obnovljenem Valvasorjevem kompleksu, ki je bil slovesno predan javnosti 30. marca 2010. Tega je občina Krško že leta 1993 razglasila za kulturni in zgodovinski spomenik, v letih 2008-2010 pa je potekala intenzivna obnova. Kompleks, ki je bil obnovljen v izvirni podobi, sestavljajo tri hiše: poznorenesančna, poimenovana Valvasorjeva, ter sosednji Jarnovičeva in Kaplanova, najstarejši še ohranjeni stavbi v Krškem, katerih podoba se je razvijala od 15. stoletja dalje.

Kontakt:
T: 07/620 92 44
E: info@mestnimuzejkrsko.si
W: www.mestnimuzejkrsko.si
GPS: 45.968181, 15.484586

Mencingerjeva hiša

Mencingerjeva hiša
Mencingerjeva hiša

Hiši ob glavni ulici, ki sta še v 30-letih 20. stoletja nosili številki 37 in 38, sta danes združeni v enotno stavbo – Mencingjerjeva hiša. Odlikujejo jo arhitekturni elementi, ki pričajo o bogati stavbni zgodovini. Med celostno prenovo so bile leta 2012 v severni stavbi odkrite redke stenske poslikave, ki jih datiramo v 16. stoletje. Domnevamo da so povezane s prebivalci Krškega in protestantskim gibanjem. Raziskave so pokazale, da je v južni stavbi bival Janez Vajkard Valvasor. Konec 19. stoletja je tu živel pisatelj, odvetnik in župan mesta, dr. Janez Mencinger. Del prostorov pa je na voljo za ogled z vodnikom Mestnega muzeja Krško.

Kontakt:
T: 07/620 92 44
E: info@mestnimuzejkrsko.si
W: www.mestnimuzejkrsko.si
GPS: 45.968181, 15.484586

Hočevarjev mavzolej

Hočevarjev mavzolej
Hočevarjev mavzolej

Hočevarjev mavzolej se nahaja v mestnem parku in je eden najlepših mavzolejev v neogotskem slogu na Slovenskem, kjer počivata zakonca Hočevar. V notranjosti mavzoleja dominira velik kip Kristusa izdelan iz belega kamna. Martin Hočevar je umrl leta 1886 in bil pokopan na mestnem pokopališču. Kmalu se je tu začela gradnja mavzoleja. Stavba je najverjetneje delo graškega arhitekta iz kroga Georga Hauberrisserja in je bila dokončana leta 1890, ko je bil vanjo položen Martin Hočevar, ki se mu je leta 1911 pridružila žena Josipina.

Staro mestno jedro

Staro mestno jedro
Staro mestno jedro

Krško je mestne pravice pridobilo leta 1477. Bogata zgodovina sega daleč v preteklost pred vdore Turkov in kmečke upore, ko so meščani leta 1573 pomagali kmetom. Takrat je bilo mesto pomembno protestantsko središče. Z učencem Jurijem Dalmatinom je tu deloval Adam Bohorič. Konec 17. stol. je v južnem delu današnje Mencingerjeve hiše umrl znameniti polihistor Janez Vajkard Valvasor. V omenjeni hiši je živel tudi advokat in pisatelj dr. Janez Mencinger. V starem mestnem jedru se poleg znamenitosti nahaja upravno središče, Valvasorjeva knjižnica s kapucinskim samostanom, mestni park, župnijska cerkev sv. Janeza Evangelista in Mestni muzej Krško.

Parki

Mestni park

Mestni park
Mestni park

Sredi nekdanjega pokopališča, danes mestnega parka stoji nekdanja cerkev sv. Križa, danes Dvorana v parku. V parku se nahajajo le še trije grobovi znanih Krčanov. Tam počiva politik in pisatelj dr. Janez Mencinger. V neposredni bližini pa prvi ravnatelj, pisec prve krške zgodovine in ustanovitelj okrajne posojilnice Ivan Lapajne ter v Hočevarjevem mavzoleju zakonca Martin in Josipina Hočevar. V parku se nahaja Valvasorjeva knjižnica s kapucinskim samostanom ter Gaj zaslužnih občanov z doprsnimi kipi znanih prebivalcev krške občine.

Spominski park Jurija Dalmatina

Spominski park Jurija Dalmatina
Spominski park Jurija Dalmatina

Nekdanje pokopališče na Vidmu, ki leži na levem bregu Save, se nahaja v neposredni bližini Osnovne šole Jurija Dalmatina. Od leta 2009 ga je moč občudovati kot spominski park Jurija Dalmatina. Na sredini stoji železna skulptura – upodobitev velikih slovenskih protestantov,
ki je delo Vojka Pogačarja. Avtor je prenesel risbo neposredno na ploščo iz železa in upodobil Jurija Dalmatina, Primoža Trubarja in Adama Bohoriča.

Sakralna dediščina

Bazilika Lurške Matere Božje

Bazilika Lurške Marije
Bazilika Lurške Marije

Bazilika Lurške Matere Božje imenovana tudi Slovenski Lurd je romarska cerkev ter župnijska cerkev Župnije Brestanica. Leži v središču Brestanice, nedaleč od Krškega. Cerkev dandanes sodi med največje v Sloveniji in je hkrati največja v Posavju. Zaradi izredne velikosti in arhitekture zbuja občudovanje, ter je cilj tako domačih kot tudi tujih turistov. Gradili so jo med letoma 1908 in 1914. Je mogočna triladijska cerkev v neoromanskem slogu in spada med najlepše historizirajoče sakralne objekte na Slovenskem.

Kontakt:
T: 07/497 91 60
E: zupnijabrestanica@gmail.com
W: www.zupnijabrestanica.si

Cerkev sv. Janeza Evangelista

Cerkev s. Janeza Evangelista
Cerkev s. Janeza Evangelista

Današnja farna cerkev v Krškem je bila zgrajena leta 1582 in nato temeljito predelana v drugi polovici 19. stoletja, tako da je od prvotne podobe ostal le zvonik in del pod korom. Z ustanovitvijo Župnije Krško leta 1894 so tudi cerkev povzdignili v župnijsko in jo prenovili s finančno pomočjo Josipine Hočevar. Od leta 1899 pročelje cerkve bogatijo reliefi, ki so delo Ivana Zajca, poznanega kot avtorja Prešernovega spomenika v Ljubljani. Ob cerkvi pa še vedno stoji tudi kužno znamenje iz 17. stoletja in priča o črni smrti, ki je večkrat pestila mesto.

Kontakt: 07/492 28 70

Cerkev sv. Rozalije

Cerkev sv. Rozalije
Cerkev sv. Rozalije

Podružnična cerkev svete Rozalije stoji na hribu nad Krškim že od leta 1646. Prebivalci so jo zgradili v zahvalo, ker so premagali kugo, zato tudi nosi ime zavetnice zoper to bolezen. Posebnost te stavbe je leseni poslikani strop s 84 kasetami in je eden najlepših na Slovenskem. Na sredini je skupina devetih kaset, na katerih so upodobljene sv. Rozalija, sv. Katarina, sv. Elena, sv. Lucija, sv. Apolonija, sv. Cecilija, sv. Uršula, sv. Margareta in sv. Barbara. Desno ob vhodu v cerkev je tudi plošča v zahvalo dobrotnici Josipini Hočevar, ki je cerkev obnovila, napis pa je sestavil pisatelj Janez Mencinger.

Kontakt: 07/492 28 70

Arheološka najdbišča

Neviodunum (Drnovo)

Neviodunum (Drnovo) 2
Neviodunum (Drnovo)

Na območju današnje vasi Drnovo so Rimljani v prvi polovici 1. stoletja ustanovili mesto Neviodunum. Mesto je bilo pomembno predvsem kot pristanišče, bilo pa je tudi živahno trgovsko in obrtno središče z mnogimi lončarskimi in opekarskimi delavnicami. Predstavljalo pa je tudi politični, gospodarski in kulturni center. Stalo je ob dveh pomembnih prometnicah: cesti, ki je povezovala Akvilejo, Emono in Siscijo ter potjo, ki je potekala po reki Savi. Danes je lokacija mogočnega Neviodunuma pomembno arheološko najdišče.

Ajdovska jama

Vhod v Ajdovsko jamo
Vhod v Ajdovsko jamo

Ajdovska jama se nahaja na kraškem območju Krškega gričevja pri Nemški vasi in je znano arheološko najdišče iz konca 19. stoletja. Dosedanja izkopavanja so dokazala prisotnost človeka v mlajši kameni dobi, po nekaterih predvidevanjih pa tudi iz časov starejše kamene dobe. Jama je služila v kultne, poslovilne in pokopne namene. V izkopanih grobovih so odkrili številne predmete stare skoraj 6.000 let (lončenino, ogrlice, zapestnice in orodja). Hkrati s človekom so v jami našle zatočišče tudi različne živali, kar dokazuje 50.000 let staro okostje jamskega medveda in okoli 5.000 let stari ostanki netopirjev. Jama, ki je še v antiki in visokem srednjem veku služila ljudem za zatočišče pred raznimi nevarnostmi, sodi med naša najpomembnejša arheološka najdišča. Izkopanine si je možno ogledati v Posavskem muzeju Brežice.

Kontakt:
T: 031/329 625
E: info@zavod-svibna.si
W: www.zavod-svibna.si
GPS: 45.946282, 15.425904