Naravne znamenitosti

Narava

Krakovski gozd

Krakovski gozd
Krakovski gozd

Krakovski gozd je eden redkih ohranjenih pragozdov v Evropi. Je največji kompleks nižinskega poplavnega hrastovega gozda v Sloveniji, ki se razprostira na okoli 3.000 hektarjev površine med reko Krko in Savo.
V osrčju gozda je ohranjen 40,5 ha velik, od leta 1952 kot naravni spomenik zavarovan sekundarni pragozd, kjer rastejo več stoletij stara hrastova drevesa. Gozdno mokrišče sredi uravnane kmetijske krajine je zatočišče številnih rastlinskih in živalskih vrst. Po ogroženosti izstopajo dvoživke s kar 14 vrstami, na čelu s plavčkom, barvito vrsto žabe, ter ptice z redkimi gnezdilci, kot so srednji detel, belovrati muhar in črna štorklja ter orla mali
klinkač in belorepec.
Ob gozdu poteka 8 kilometrov dolga Resslova pot, poimenovana po izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu.

Bohor

Ravni Log, Bohor
Ravni Log, Bohor

V 20 km dolgem loku raztegnjeno pogorje Bohor leži levo od občinskega središča Krško na 900 metrov in poteka v smeri vzhod-zahod. Najvišje ležeči zaselek Bohorja so Stranje z 820 metri, najvišji vrh Bohorja pa je s 1024 metri Veliki Javornik. Mogočni in ponosni gozdovi že od nekdaj nudijo zavetje mnogim ljudem, živalim in rastlinam.
Med drevesnimi vrstami je tu na Slovenskem zaščitena tisa. Tukaj najdemo edino ohranjeno rastišče jarice in še nekaj drugih posavskih rastlinskih endemitov. Številne vrste praproti in mahovja, zaščitena širokolistna lobodika in redke orhideje dajejo pokrajini še poseben mik.
Pester je živalski svet, med katerim naletimo tudi na gamsa, v nekaterih potokih pa celo na raka jelševca. Bohorska pokrajina je prepredena s potoki in slapovi na njih, med naravnimi znamenitostmi pa naj omenimo še kamnito iglo in bohorsko naravno okno.
Na Bohor vodi veliko različnih planinskih poti, ki vodijo mimo štirih slapov, partizanske bolnišnice, starega mlina. Planinska koča na vrhu Bohorja pa nudi zavetišče pohodnikom.

Slapovi na Bohorju

Slapovi na Bohorju, Slap Bojanca, foto Jošt Gantar, vir STO
Slapovi na Bohorju, Slap Bojanca, foto Jošt Gantar, vir STO

Nad Senovim se na območju Bohorja nahaja čudovita mojstrovina narave, kjer lahko ljubitelji narave občudujejo kar štiri veličastne slapove – Bojanco, Pekel, Ubijavnik in Bojavnik. Vode slapov se penijo tudi več kot 15 metrov v globino.
Slapovi so poznani malo ljudem in prav njihovi skrivnosti se gre zahvaliti, da se še vedno bohotijo v objemu miru. Slapovi so skriti globoko v grapah potokov zato tja ne zahajajo trume turistov, a so kljub temu dosegljivi skoraj vsakomur, ki premore malo spretnosti in telesne vzdržljivosti po Poti štirih slapov, ki vam razkrije čudovit svet slapov in je primerna za celodnevni izlet.

Zaradi varnosti in poznavanja poti je priporočljivo spremstvo izkušenega vodnika. Pomembno je izbrati le pravo vreme, da ni premokro, ker je zaradi obilice vode pot težje prehodna.

Gorjanci

DCIM100MEDIADJI_0125.JPG
Gorjanci

Zakraselo in večinoma z gozdovi pokrito gorovje Gorjanci predstavlja celotno južno mejo krške občine s Hrvaško, ki se nad krško kotlino dviguje do Trdinovega Vrha (1178 m), priljubljene pohodniške točke.
Na Gorjancih so številni izviri, med njimi najbolj znana bajeslovna Gospodična in zaganjalka Minutnik. Bistri potoki, kot so Kobila, Pendirjevka in Kamfer pa so v severna pobočja vrezali globoke in slikovite doline.
Tu kraljuje tudi rjavi medved, kar nekaj stoletij pa je stara tradicija lova na polhe. Nižje lege in območja brez gozda so prava domovina vina cvička.
Območje Gorjancev je prepredeno z voznimi cestami in pešpotmi ter označenimi planinskimi potmi. V gorjanskih gozdovih je tudi rezervat Ravna Gora z več hektarji zaščitenih debelih bukev.

Sava

Sava
Sava

Reka Sava je najdaljša tekoča voda v občini in z dobrimi 200 kilometri najdaljša reka, ki teče po ozemlju Slovenije.
V svoji zgodovini je s spreminjajočim se tokom izoblikovala rečne trase, do druge polovice 19. stoletja pa je bila pomembna tovorna plovna pot s pristanišči na Drnovem, v Krškem in v Rajhenburgu.
Po ozemlju krške občine teče najprej po delni soteski, od Krškega naprej pa po prodni ravnini Krškega polja.
Skozi stoletja si je utirala pot ob naših poljih in poljubno spreminjala svojo strugo, vse dokler je nismo z nasipi in regulacijami omejili.
Zaradi ribjega bogastva je Sava cenjena med ribiči.
Pomembna je zaradi verige hidroelektrarn, ki proizvajajo električno energijo.
Reka Sava pa omogoča tudi številne vodne športe, kot so spusti s kanuji, kajaki in rafti ter splavi.

Krka

DCIM100MEDIADJI_0356.JPG
Reka Krka

Reka Krka je značilna mirno tekoča kraška reka, ki s 94 kilometri površinskega toka spada med najdaljše povsem slovenske reke. Izvira pri vasi Krka, nedaleč od Ivančne Gorice in se pri Čatežu blizu Brežic izlije v Savo. V zgornjem toku je zaradi padca živahna reka, ki pa se v svojem spodnjem delu skoraj povsem umiri. Ta zelena reka, ki jo imenujejo tudi zelena lepotica je po vsej svoji dolžini izjemno privlačna za oko in ponuja obilo užitkov – čolnarjenje, supanje, vožnjo s kanuji, kopanje, lovljenje rib ali pa samo počitek od vsakdanjih skrbi na njenih bregovih.
Najbolj slikovit kraj ob reki je Kostanjevica na Krki, ki se nahaja v spodnjem toku in je edino slovensko naselje z vseh strani obdano z vodo, poznano je tudi pod imenom »dolenjske Benetke«.

Ribniki Mačkovci

Ribniki Mačkovci
Ribniki Mačkovci

Približno 2 km severovzhodno od Brestanice se nahajajo ribniki Mačkovci, ki so jih prvič uredili že brestaniški grofje in kasneje vzdrževali trapisti.
Gre za tri umetno narejene ribnike, ki obsegajo več kot 15 ha površin, od katerih 6,5 ha predstavljajo prav vodne površine.
Ribniki so v lasti ribiške družine Brestanica-Krško in so izjemno priljubljeni tako med ribiči kot drugimi obiskovalci.
Urejeno gostišče ob ribnikih vam ponuja okusne kulinarične dobrote, okoliški gozdovi in travniki pa nudijo prijetno okolje za sprehode, ki je z leti postalo priljubljeno športno-ribolovno prizorišče in izletniška točka.
Ob ribnikih je moč opazovati številne živalske vrste – želve, sive čaplje, ponirke ter redke žabje vrste, med ribami pa prevladujejo krapi, somi, amurji in rdečeperke.

Ajdovska jama

Ajdovska jama, Netopirji
Ajdovska jama, Netopirji

Ajdovska jama se nahaja na kraškem območju Krškega gričevja pri Nemški vasi in predstavlja staro neolitsko svetišče, ki je v antiki in visokem srednjem veku služila ljudem kot zatočišče pred raznimi nevarnostmi in sodi med naša najpomembnejša arheološka najdišča.
Hkrati je Ajdovska jama zaradi porodne kolonije netopirjev južnih podkovnjakov (Rhinolophus euryale), ki so v Evropi še posebej ogroženi, naravna vrednota državnega pomena, vključena pa je tudi v omrežje Natura 2000. Zaradi varovanja netopirjev ogled jame ni možen v poletnem obdobju.

Kontakt:
Zavod Svibna
T: 031/329 625
E: info@zavod-svibna.si
W: www.zavod-svibna.si
GPS: 45.946282, 15.425904

Rudnik Senovo

Rudnik Senovo, Premogovniški rov
Rudnik Senovo, Premogovniški rov

Senovo leži na severnem delu občine Krško, pod južnim pobočjem Bohorja. Razvoj Senovega ter celotne senovško-brestaniške doline je tesno povezan s premogovnikom.
Zgodovina senovskega premogovnika se začenja leta 1796, ko je premog našel podkovski kovač Andrej Grabner, ko si je v reštanjskih gozdovih pripravljal oglje. Prvi ga je začel izkoriščati grof Attems iz Rajhenburga, s površinskim kopom leta 1810.
Po letu 1904 je TPD prevzela rudnik, ki je doživel nagel razvoj. Povečalo se je število prebivalcev, Senovo pa je postalo tipično rudarsko naselje. Rudnik je razvijal tudi večji del ostale industrije v dolini.
V zlatih letih je rudnik zaposloval skoraj 1000 delavcev, danes pa je zaprt, a kljub temu ostaja odprt za najavljene skupine obiskovalcev, željnih rudarskega znanja.

Rdeča bukev

Rdeča bukev
Rdeča bukev

Iz Hočevarjevega trga proti ulici Pod Goro je na desni strani na nekdanjih vrtovih premožnih meščanov nekaj stanovanjskih blokov. Za njimi je majhen park v katerem raste mogočna rdeča bukev, ki se poleg svoje lepote ponaša še z nazivom največje rdeče bukve v Sloveniji. Pred parkom stoji tudi vodnjak, zraven pa je znamenita stavba župnišča iz 17. stoletja.