Grad Rajhenburg
S šestdeset metrskega pomola nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save okoliški prostor že stoletja nadzoruje grad Rajhenburg, ki ga uvrščamo med najpomembnejše spomenike srednjeveške grajske arhitekture v Sloveniji. Kot prvega na razmeroma obsežni južnoštajerski posesti salzburške nadškofije ga je dal med letoma 1131 in 1147 pozidati nadškof Konrad I., o čemer priča najstarejši, romanski del objekta. Stavbo in pripadajoče posestvo so stoletja upravljali ministeriali, ki so dobili ime po gradu – Rajhenburški. Po njihovem izumrtju, leta 1570, so nasledniki stavbi dodajali sodobnejše elemente in ji postopoma dali podobo, kakršno občudujemo danes. Leta 1881 so grad s pripadajočo posestjo kupili menihi trapisti in ga preuredili v samostan. Ta je nemoteno deloval do okupacije leta 1941, ko je nemška okupacijska oblast na Rajhenburgu vzpostavila taborišče za izgon Slovencev. Po razmeroma kratki povojni ponovni vzpostavitvi je nova oblast trapistom samostan in posest z nacionalizacijo leta 1947 odvzela. Leto kasneje je bil v osrednjo grajsko stavbo umeščen Kazensko poboljševalni dom za ženske, ki so mu čez nekaj let sledile še druge kazenske ustanove. Od leta 1968, ko je bila v njem odprta razstava o izgnancih, pa je bil namenjen predvsem muzejski in prireditveni dejavnosti.
Ob sprehodu skozi celostno prenovljeno grajsko stavbo spoznamo razvoj objekta od romanike, gotike in renesanse do sodobnosti. Muzejske postavitve Muzeja novejše zgodovine Slovenije nam ponujajo vpogled v zgodovino delovanja menihov trapistov, usodo slovenskih izgnancev in čas, ko so na gradu delovale različne kazenske ustanove. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi grajsko pohištvo iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije, vedute Brestanice s konca 19. stoletja ter motive društvenega in družabnega življenja, ki jih spoznavajo na predstavljenih razglednicah. Na muzejski razstavi pa so predstavljena tudi žlahtna odličja z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev enega najboljših slovenskih atletov Primoža Kozmusa.
V Veliki dvorani, ki jo zaznamuje štirikrilno gotsko okno s kamnitim križem, muzejska enota pripravlja občasne, predvsem umetnostne, razstave.
Ob raznovrstnih dogodkih (koncerti, gledališke predstave, predavanja …) že leta poteka tudi Rajhenburški dan čokolade in likerjev. V muzejski trgovini pa so obiskovalcem na voljo številni lokalni proizvodi, vključno s čokolado.