Grad Rajhenburg
S šestdeset metrskega pomola nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save okoliški prostor že stoletja nadzoruje grad Rajhenburg, ki ga uvrščamo med najpomembnejše spomenike srednjeveške grajske arhitekture v Sloveniji. Kot prvega na razmeroma obsežni južnoštajerski posesti salzburške nadškofije ga je dal med letoma 1131 in 1147 pozidati nadškof Konrad I., o čemer priča najstarejši, romanski del objekta. Stavbo in pripadajoče posestvo so stoletja upravljali ministeriali, ki so dobili ime po gradu – Rajhenburški. Po njihovem izumrtju, leta 1570, so nasledniki stavbi dodajali sodobnejše elemente in ji postopoma dali podobo, kakršno občudujemo danes. Leta 1881 so grad s pripadajočo posestjo kupili menihi trapisti in ga preuredili v samostan. Ta je nemoteno deloval do okupacije leta 1941, ko je nemška okupacijska oblast na Rajhenburgu vzpostavila taborišče za izgon Slovencev. Po razmeroma kratki povojni ponovni vzpostavitvi je nova oblast trapistom samostan in posest z nacionalizacijo leta 1947 odvzela. Leto kasneje je bil v osrednjo grajsko stavbo umeščen Kazensko poboljševalni dom za ženske, ki so mu čez nekaj let sledile še druge kazenske ustanove. Od leta 1968, ko je bila v njem odprta razstava o izgnancih, pa je bil namenjen predvsem muzejski in prireditveni dejavnosti.
Ob sprehodu skozi celostno prenovljeno grajsko stavbo spoznamo razvoj objekta od romanike, gotike in renesanse do sodobnosti. Muzejske postavitve Muzeja novejše zgodovine Slovenije nam ponujajo vpogled v zgodovino delovanja menihov trapistov, usodo slovenskih izgnancev in čas, ko so na gradu delovale različne kazenske ustanove.
Ob raznovrstnih dogodkih (koncerti, gledališke predstave, predavanja ...) se lahko obiskovalci na stalnih in občasnih razstavah seznanijo predvsem s pomembnimi zgodbami grajske zgodovine. S sprehodom skozi stavbo dobijo vpogled v razvoj grajske arhitekture od romanike, gotike in renesanse do sodobnosti. Grad se ponaša z dvema kapelama: romansko iz 12. in gotsko iz 16. stoletja. Renesančni bivalni del z razkošno dvorano zaključuje soba z bogatimi freskarskimi poslikavami. Ta pozidava je povezana z gradbenimi aktivnostmi Jurija III. Rajhenburškega, zato je danes v te prostore umeščena razstava Vitezi Rajhenburški, ki daje celovit vpogled tako v družinsko zgodovino kot tudi v razmere v lokalnem in širšem prostoru med 12. in 16. stoletjem. Muzejske postavitve Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije nam ponujajo vpogled v zgodovino delovanja menihov trapistov, usodo slovenskih izgnancev in čas, ko so na gradu delovale različne kazenske ustanove. Obiskovalci si lahko ogledajo grajsko pohištvo iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije, na gradu pa so razstavljena tudi žlahtna odličja z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev enega najuspešnejših slovenskih športnikov, Primoža Kozmusa. V Veliki dvorani, ki jo zaznamuje štirikrilno gotsko okno s kamnitim križem, pripravljamo umetnostne razstave. Grad Rajhenburg sodi med najpomembnejše spomenike srednjeveške grajske arhitekture v Sloveniji, zato dajemo velik poudarek stavbni zgodovini objekta.
Muzejska trgovina ponuja kataloge razstav ter številne lokalne izdelke in tudi brestaniško čokolado. V grajski kleti deluje peninoteka, v pritličju zahodnega trakta pa restavracija A3 z vrhunsko kulinarično ponudbo, Celovito prenovljeni grad s slikovito lego in vzorčno prenovljeno notranjostjo je tudi odličen ambient za poročne obrede, sodobna oprema pa omogoča, da je celotna stavba dostopna tudi gibalno oviranim osebam.
