Ladijeva pot, 13.7.2022
LADIJEVA POT, 13.7.2022
Na pohode se rada odpravljam sama, vendar sem istočasno tudi zelo vesela družbe in živahnega kramljanja ob raziskovanju poti. Tokrat sem se v družbi odpravila na še eno od leskovških poti z imenom Ladijeva pot. Ta je od vseh enajstih poti po Leskovcu najdaljša. Meri dobrih 10 kilometrov.
Začne se pri župnijski Cerkvi Žalostne Matere Božje. Tu si lahko vse ostale poti pogledate na informacijski tabli in hkrati si lahko s QR-kodo naložite sled za pot, ki vas zanima.
Pot po cesti skozi naselje kmalu zavije v prijeten gozdiček in že smo v vasi Loke, kjer ob vinogradih in travniku pridemo v vas Selce. Med hojo opazujem, kako se je narava spremenila, odkar sem konec maja hodila tu. Koruza je višja, poljščine so že zrele in sadje tudi že s svojo sladkobo razveseljuje brbončice. Ptičje petje je še vedno zelo radostno in na trenutke mi njihovo žvrgolenje kar ustavi korak in se rajši prepustim njihovemu zvoku.
V Selcah pri kapelici zavijemo desno in tu se pot nekoliko vzpne. Gremo ob gozdu in potem zavijemo levo na gozdno pot. Pridemo v Libelj, od koder se nam odpre razgled na Brezovsko Goro, Nemško Goro in Ravni, torej na del Krškega polja. Tu je čudovito. Grički, posejani z vinogradi, prikupni hrami in zidanice, travniki, sadovnjaki in domačini, s katerimi spregovoriš besedo ali dve. Sproščujoči so tu gor predvsem razgledi, saj imaš pokrajino na dlani in vidiš raznolikost Matere Zemlje. Ker je polno robidnic, si jih privoščimo za malico in se tako dobre volje in polnega dobrega okusa podamo raziskovalnemu dopoldnevu naproti. Hitro pridemo v vas Kobile, ki je odlična za postanek, saj vas prijazni gospod Alojz Šribar ob predhodni najavi popelje v muzej Etnološke zbirke Kobile. V hiši je zbirka etnoloških predmetov iz Posavja, predvsem s Krškega gričevja in Krškega polja, najdejo pa se tudi predmeti iz ostalih koncev Slovenije. Muzej je smiselno urejen in resnično bogato založen.
Tu se pot obrne nazaj proti Leskovcu. Vrnemo se po isti poti in kmalu v gozdu zavijemo levo in se po rahlem spustu vrnemo do vasi Volovnik. Prijetna hoja po gozdu nas kmalu pripelje do hiš v Leskovcu. Pred seboj vidimo podružnično leskovško Cerkev Sv. Ane.
Po prijetnem pohodu, za katerega sem si s postanki in ogledom muzeja vzela nekaj več kot tri ure časa, je bilo prijetno zaključiti druženje v senci okrepčevalnice Nektar.
S sabo imejte – tako kot vedno priporočam – dovolj tekočine, sploh v vročih dnevih, kakšen prigrizek, daljnogled in tudi palice. Nikar pa ne pozabite na dobro voljo in veliko smeha, saj bo tako pohod po krški občini še bolj doživet in čudovit.
Na tej povezavi si lahko
ogledate in prenesete GPX sled.
Pojdite, hodite in prehodite našo lepo občino. S tem, ko hodite, vidite dlje, občudujete svojo vztrajnost in čutite svojo srčnost!
Andreja Bakšič Grozdina
