Pot na Planino nad Podbočjem, 21.7.2021
Današnji pohod me je vodil iz Podbočja na Planino nad Podbočjem. Te kraji ob obrobju Gorjancev so znani po imenitnem
vinorodnem okolišu in po dolenjskem posebnežu, cvičku.
Izbrala sem Krkino pohodno pot, ki je lepo markirana. Z menoj je hodil moj oče, ki je to pot tudi markiral, saj je pohodni vodnik, skrbnik planinskih poti in tudi markacist. Zato mi je bila pot veliko prijetnejša in z veseljem sem preživela čas z njim. Start poti je na trgu pred cerkvijo Sv. Križa v Podbočju. Če pridete z avtom, je tu odličen prostor za parkiranje.
Pot nadaljujete naprej skozi vas po cesti in po slabem kilometru se pot odcepi levo in zavije v prijetno gozdno pot. Kmalu je lep razgled na vasi Pristava in Dobrava. Vmes je z visokimi drevesi in grmovjem zakrita reka Krka. Pogled se nadaljuje do vinske gorice Gazice in vse naprej na Krško gričevje in Bohorsko pogorje. Že sva v vasi Šutna in na cesti, katera pripelje iz Podbočja. Nadaljujeva čez most preko potoka Skradnica in takoj levo po poti v gozd. Gozdovi so sedaj v polnem zelenju in hoja po njem je izjemno poživljajoča in ob korakanju po njem sem čutila, kako mi energija gozda polni telesne pore. Po prihodu iz gozda sva pri zidanicah videla vas Brezovica in daleč naprej Brežiško hribovje, z Velikim Cirnikom v ozadju. Tako prideva zopet na glavno cesto, katera pelje iz vasi Šutna in Hrastek. Usmerjevalna tabla naju kmalu vodi levo naprej ob travniku in potem zopet na cesto. Iz ceste zavijeva levo na lepo kolovozno pot v gozd.
Hodiva mimo sveže pokošenih travnikov, kjer me vonj sveže pokošene trave premami, da v tej lepi in tihi naravi zaprem oči. Obdaja me samo zelenje gozda in travnika, ter modrina neba. Navdušena nad lepo potjo, sva prišla v vas Brezje in pri igrišču sva zavila pri smerokazu desno. Ob koncu gozda so naju s pašnika pozdravile krave. Dejansko sem na celotni poti občudovala, koliko pašnikov je še tu s kravami in s konji. Še nekaj razigranih korakov in že sva bila na Planini (67
9 n.m.v.). Spustila sva se do Izletniške kmetije Stipič, kjer sva si privoščila malo osvežitve. Tu vas postrežejo s pijačo in tudi s hrano. Tu pa naju je pričakalo pravo presenečenje. Na kmetiji imajo čudovitega, sladkega in prikupnega srninega mladička, ki so mu rešili življenje. Sedaj je v najboljši oskrbi in vsi domači skrbijo čudovito za njega. Skupaj z mačjim mladičkom sta zelo prikupna in drugega, kot da sem se topila ob pogledu na te navihane živalice, nisem zmogla. Vse pohvale družini Stipič, da vzdržujejo kmetijo in skrbijo tako za živali in tudi nas, pohodnike.
Na tej poti sem še začutila pristnost kmetij, ki tu živijo in dihajo. Poklon pridnim rokam, da kmetije še ohranjajo in skrbijo, da so še vedno žive.
Krkina Planinska pot se sicer tu, na kmetiji zaključi. Vendar sem si želela iti še višje gor, do Lovske koče Podbočje (približno 770 m.n.v.), tik ob slavnem mogočnem hrastu na vrhu Planine. Zato sem pot nadaljevala kar po cesti. Vrh lahko osvojite tudi, če pot nadaljujete po travniku, ki je bilo nekoč smučišče.
Nagrada čudovitega pohoda je posebna energija pri hrastu. Že to, da je na njem lepa gugalnica je dovolj, da si privoščimo daljši postanek in si z razgledi spočijemo oči. Planina je s pogledi in razgledi izjemno bogata. To je kraj, ki sega od Gorjancev do Krškega polja. Bohoti se z razgledi na dolino reke Krke in Save in do Krakovskega gozda. Ob lepem vremenu in dobri vidljivosti, pa se vidi vse tja do Triglava. Vidi pa se tudi sosednja Hrvaška. Iz same vasi Planina so lepa izhodišča do bližnjih, vendar žal neoznačenih vrhov Goli vrh, Lanišče, Planinska gora.
Pot nazaj v Podbočje lahko nadaljujete po isti poti. Možnost je tudi hoja po cesti, vendar je tu, zaradi prometa potrebno biti
zelo previden. Je pa tudi možnost nižje v vasi, kjer smo prišli ven iz gozda , ta pot se nadaljuje pri kažipotu za smer Prušnja vas. Iz nje čez travnike in gozd do Frluge, Vinjar, na Gradnje in na Dol. Potem sledi vzpon na Bočje in od tu nazaj v Podbočje.
Pot je dolga nekje dobrih 10 km in hodi se nekje 3 ure. Na poti naredimo približno 620 višinske razlike - če se gre vse do vrha. Pot je prijetna in ni prezahtevna. Na določenih predelih se sicer vzpne, vendar pa ima vmes tudi kar nekaj lepe ravne poti. Tudi sicer je lepo urejena, vendar sva z očetom kljub temu morala kje pot malo očistiti in poskrbeti, da so markacije lepo vidne in ne zaraščene z zelenjem. Kot vedno imejte seboj pijačo, prigrizek, repelente in sončno kremo.
Priporočam, da hodite s pohodnimi palicami in seveda dobrimi pohodnimi čevlji. Če imate možnost, pa vzemite seboj tudi daljnogled.
Na tej povezavi si lahko
ogledate in prenesete GPX sled.
Pojdite, hodite in prehodite našo lepo občino. S tem, ko hodite, vidite dlje, občudujete svojo vztrajnost in čutite svojo srčnost.
Andreja Bakšič Grozdina